Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.

datum: 15.12.2006

kategorija: Akti

Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.
Uradni list RS, št. 132/2006

Datum sprejema:29.6.2006
Datum objave: 15.12.2006
Datum začetka veljavnosti: 16.12.2006

Na podlagi 25., 28 in 75. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB1 in 21/06), Odlokov o gospodarskih javnih službah v Občini Komen (Uradni list RS, št. 98/00 in 116/00), Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98 in 102/00), Občini Divača (Uradni list RS, št. 5/97), Statutov Občin Komen (Uradni list RS, št. 46/01), Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03), Divača (Uradni list RS, št. 38/95) in Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 65/02 in 24/03) je Občinski svet Občine Divača na seji dne 29. junija 2006, Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na seji dne 28. junija 2006, Občinski svet Občine Komen na seji dne 21. junija 2006 in Občinski svet Občine Sežana na seji dne 22. junija 2006 sprejel


O D L O K o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

S tem odlokom se ustanovi javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje). Ustanoviteljice javnega podjetja (v nadaljevanju: ustanoviteljice) so:


– Občina Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6210 Divača;


– Občina Hrpelje - Kozina, Reška cesta 14, Hrpelje, 6240 Kozina;


– Občina Komen, Komen št. 86, 6221 Komen, in


– Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana.


Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice na skupščini.


2. člen


Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas.


II. IME IN SEDEŽ JAVNEGA PODJETJA


3. člen


Ime javnega podjetja je: Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Skrajšano ime je: Kraški vodovod Sežana d.o.o.


III. PEČAT JAVNEGA PODJETJA


4. člen


Javno podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino:


Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki vsebuje tudi znak javnega podjetja. Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom nadzornega sveta.


IV. DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA


5. člen


Javno podjetje izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju Občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina. Po pooblastilu Občine Miren - Kostanjevica lahko javno podjetje opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo tudi na območju kraškega dela Občine Miren - Kostanjevica.


6. člen


Javno podjetje se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95 in 15/96) registrira za opravljanje naslednjih dejavnosti:


– E/41.00 Zbiranje, čiščenje in distribucija vode


– E/40.20 Proizvodnja plina, distribucija plinskih goriv po plinovodni mreži


– F/45.1 Pripravljalna dela na gradbiščih


– F/45.21 Splošna gradbena dela


– F/45.33 Vodovodne, plinske in sanitarne instalacije


– F/45.34 Druge instalacije pri gradnjah


– I/60.24 Cestni tovorni prevoz


– K/74.20 Projektiranje inženiring in tehnično svetovanje.


Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.


7. člen


Izmed dejavnosti, navedenih v prejšnjem členu, javno podjetje prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljic in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima naslednja javna pooblastila:


– oskrba s pitno vodo,


– upravljanje vodovodne infrastrukture,


– določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor,


– izdajanje predpisanih dovoljenj in določa povračila uporabnikov za priključitev na infrastrukturne objekte, ki jih upravlja,


– vodi kataster omrežij in naprav, ki jih ima v upravljanju, ob uporabi veljavnih standardov,


– prevzema v upravljanje in vzdržuje novozgrajene ali obnovljene objekte in naprave vodovodne infrastrukture.


Javno podjetje izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic.


Javnemu podjetju se poveri še izvajanje naslednjih strokovno tehničnih in razvojnih nalog:


– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo;


– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo;


– po pooblastilu ustanoviteljic izvaja in vodi rekonstrukcijska in investicijska dela javnega vodovodnega omrežja.


V. LASTNIŠTVO IN USTANOVITELJSKE PRAVICE


8. člen


Ustanovitelji javnega podjetja in solastniki premoženja, s katerim gospodari, oziroma ga upravlja in vzdržuje javno podjetje, so v naslednjem sorazmerju:


– Občina Komen solastnica premoženja


v idealnem deležu 15,32%


– Občina Sežana solastnica premoženja


v idealnem deležu 50,78%


– Občina Divača solastnica premoženja


v idealnem deležu 16,35% in


– Občina Hrpelje - Kozina solastnica


premoženja v idealnem deležu 17,55%.


9. člen


Osnovni kapital javnega podjetja, ugotovljen po otvoritveni bilanci na dan 31. 12. 1994, znaša nominalno 172.149.886,20 SIT. Osnovni vložki in na njihovi podlagi pridobljeni poslovni deleži, izraženi v odstotkih, znašajo:


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Občina | Poslovni delež| Osnovni vložek|


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Komen | 15,32%| 26,373.362,57 SIT|


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Sežana | 50,78%| 87,417.712,21 SIT|


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Divača | 16,35%| 28,146.506,39 SIT|


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Hrpelje - Kozina | 17,55%| 30,212.305,03 SIT|


+------------------+-------------------+------------------------------+


|Skupaj | 100,00%| 172,149.886,20 SIT|


+------------------+-------------------+------------------------------+


Skupščina javnega podjetja lahko sklene, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja.


Na podlagi osnovnega vložka pridobi ustanovitelj svoj poslovni delež.


Lastninska pravica na nepremičninah, ki tvorijo osnovni kapital javnega podjetja, se vknjiži na javno podjetje.


10. člen


Na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1994 znaša skupna vrednost infrastrukturnih objektov in naprav vodovodnega sistema občin 3.379,143.273,00 SIT, in sicer last Občine Komen v idealnem deležu 15,32%, Občine Sežana v idealnem deležu 50,78%, Občine Divača v idealnem deležu 16,35% in Občine Hrpelje - Kozina v idealnem deležu 17,55%.


Ustanoviteljice sklenejo z javnim podjetjem posebno pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov v uporabo, vzdrževanje in upravljanje.


Javno podjetje brez soglasja lastnikov ne more prenesti upravljanja celotne ali dela infrastrukture na druge osebe.


11. člen


Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti, ki se izvajajo kot gospodarske javne službe.


Za obveznosti javnega podjetja družbeniki ne odgovarjajo.


VI. UPRAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA


12. člen


Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do:


– enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka,


– določanja pogojev za izvajanje dejavnosti javnega podjetja ter za zagotavljanje in uporabo vode pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odlokom,


– dajanja mnenj k predlogom odločitev in odločitvam skupščine.


Če podajo v primeru odločitve skupščine na podlagi prve, druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka 18. člena tega odloka, v 14 dneh od sprejetja le-te, občinski sveti vseh ustanoviteljic negativno mnenje, ima le to značaj odložilnega (suspenzivnega) veta. Če skupščina pri ponovnem odločanju vztraja pri odločitvi, velja odločitev skupščine.


13. člen


Organi javnega podjetja so:


– skupščina


– nadzorni svet


– direktor.


Skupščina


14. člen


Skupščino sestavljajo štirje člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Člani skupščine imajo namestnike.


Vsaka ustanoviteljica imenuje in razrešuje enega člana in njegovega namestnika. Člani in namestniki se imenujejo iz članov Občinskega sveta ali zaposlenih v občinski upravi občine, ki člana in namestnika imenuje. Član skupščine je lahko tudi župan.


Namestniki lahko sodelujejo pri delu skupščine, vendar imajo pravico glasovati samo v primeru odsotnosti člana, ki ga nadomeščajo. Namestnik člana mora imeti za glasovanje pisno pooblastilo člana skupščine.


Izmed članov se vsako leto za enoletno obdobje izvoli nov predsednik skupščine po naslednjem zaporedju: Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina. Prvi skupščini predseduje član, ki ga določi žreb.


15. člen


Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja štiri leta in je vezan na članstvo v občinskem svetu ali delu občinske uprave občine, ki ga je imenovala, oziroma na mandat župana. Člani skupščine in namestniki so lahko po izteku mandata ponovno imenovani.


16. člen


Člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, ki ga je imenovala, oziroma na vsakih dopolnjenih 14.000 SIT osnovnega kapitala en glas. Tako ima član:


– Občine Komen 26.373.362,57 SIT 1884 glasov


– Občine Sežana 87.417.712,21 SIT 6244 glasov


– Občine Divača 28.146.506,39 SIT 2010 glasov


– Občine Hrpelje-Kozina 30.212.305,03 SIT 2158 glasov


Vsi člani skupščine imajo skupno 12.296 glasov.


17. člen


Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja, župana ali občinskega sveta katerekoli ustanoviteljice ali predsednika nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom.


Skupščino lahko na podlagi sklepa nadzornega sveta skliče tudi predsednik nadzornega sveta.


V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki nadomešča predsednika.


18. člen


Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih javnega podjetja, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in niso v pristojnosti ustanoviteljic.


Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje:


1. odloča o delitvi in prenehanju poslovnih deležev;


2. odloča o razvojnih programih ter poslovni politiki javnega podjetja;


3. odloča letnih planih javnega podjetja in javne službe, sprejemu poslovnih poročil, obračunov in zaključnih računov, potrditvi letne bilance stanja, izkazu uspeha ter o razporeditvi dobička in načinu kritja izgube, skladno z zakonom;


4. odloča o tarifi za dobavo vode ter ostalih stroških, povezanih z njo, višini prispevka za priključek na vodovodno omrežje ter določa merila za prispevek krajanov pri gradnji novih omrežij;


5. odloča o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu javnega podjetja in o izdajanju vrednostnih papirjev;


6. odloča o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu javnega podjetja in ki po vrednosti presegajo 5% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja;


7. odloča politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatih poslovanja;


8. kot pritožbeni organ odloča o zadevah s področja delovnih razmerij;


9. odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja;


10. odloča o predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka;


11. odloča o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi vode;


12. imenuje in razrešuje direktorja ter odloča o izvolitvi in odpoklicu članov nadzornega sveta;


13. odloča o nadomestilih članom nadzornega sveta;


14. odloča drugih zadevah, za katere tako določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali odlok.


Skupščina daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarske javne službe, za katero je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic, če ni sama predlagateljica teh aktov.


19. člen


Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje.


V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. Odločitev take seje je veljavna samo v primerih, da z njo soglašajo vsi člani.


Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko članov, da imajo najmanj 70% glasov v skladu s 16. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.


Skupščina sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot 55% vseh glasov, razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz prve, druge, tretje, četrte, desete in enajste alinee drugega odstavka 18. člena se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina s 70% vseh glasov. Takih odločitev ni možno uveljavljati pred 15. dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz prve, druge, tretje, četrte, desete in enajste alinee drugega odstavka 18. člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino oddanih glasov.


O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani.


Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik.


Nadzorni svet


20. člen


Nadzorni svet ima sedem članov, od katerih pet članov izvoli in odpokliče skupščina, po enega na predlog občinskega sveta občin ustanoviteljic in enega člana na predlog občine Miren Kostanjevica, ker javno podjetje na podlagi odločitve Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica izvaja gospodarsko javno službo tudi na območju Občine Miren - Kostanjevica. Dva člana, ki zastopata delavce, izvoli in odpokliče svet delavcev v skladu z zakonom.


Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov, predstavnikov ustanoviteljev, predsednika in namestnika predsednika.


Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika.


21. člen


Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari in imenuje disciplinsko komisijo, ki obravnava hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.


Nadzorni svet obvezno obravnava predloge letnih planov javnega podjetja, letnih bilanc stanja in izkazov uspeha, razporeditve dobička in poslovnega poročila pred odloča-njem skupščine in k temu poda mnenje. Nadzorni svet lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje javnega podjetja.


Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina poda soglasje, je potrebna večina najmanj dveh tretjin glasov skupščine. Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča občinske svete, nadzorne odbore ustanoviteljic, župane in skupščino javnega podjetja.


Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naloži občinski svet, nadzorni odbor ali župan posamezne ustanoviteljice.


22. člen


Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v polletju.


Vsak član nadzornega sveta ali direktor lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta in navede namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih štirinajstih dneh. Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.


Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina imenovanih članov. Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida odloča glas predsedujočega.


Glede mandata članov se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za skupščino, v zvezi z drugimi vprašanji delovanja pa nadzorni svet sprejme svoj poslovnik.


Direktor


23. člen


Direktor je poslovodni organ javnega podjetja.


Direktor ima poleg pristojnosti, določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti:


– zastopanje in predstavljanje javnega podjetja;


– določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja;


– odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov;


– določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom;


– priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja;


– imenovanje vodilnih delavcev;


– izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti;


– odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja;


– zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju;


– izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do skupščine, ter odločanje o drugih tekočih zadevah.


24. člen


Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje v skladu z zakonom in odlokom brez omejitev, razen v naslednjih primerih, ki niso izrecno zajeti v programu javnega podjetja, pri katerih mora imeti soglasje skupščine:


– pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin;


– pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 2% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja;


– izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 5% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja.


25. člen


Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata:


– na lastno željo;


– če je deloval v nasprotju z interesi javnega podjetja ali ustanoviteljic ali v nasprotju z zakonom;


– v drugih primerih, ki jih določa zakon.


Razrešitev lahko predlaga vsak član skupščine, nadzornega sveta, župan oziroma občinski svet.


26. člen


Direktorju preneha mandat:


– če izgubi poslovno sposobnost;


– če postane trajno nezmožen za opravljanje dela;


– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.


Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.


27. člen


Način in postopek imenovanja in razrešitve direktorja ter njegove pravice, obveznosti in odgovornosti se podrobneje določijo s splošnim aktom javnega podjetja, ki ga pripravi in sprejme skupščina, ter z individualno pogodbo o zaposlitvi.


28. člen


Družbeniki imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan pisno poročati občinskemu svetu ali županu ustanoviteljice na zahtevo, izraženo s sklepom.


VII. POSLOVNA POLITIKA IN PLANIRANJE


29. člen


Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javnega podjetja, sprejema skupščina javnega podjetja na predlog direktorja razvojni program in letni plan. Direktor pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami ter strokovnimi in znanstvenimi institucijami.


Skupščina javnega podjetja lahko pred sprejemom aktov iz prvega odstavka tega člena pridobi mnenje ustanoviteljic.


VIII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA


30. člen


Dejavnosti javnega podjetja se financirajo:


– s tarifo javne dobrine – vode, ki jo uporabnikom zagotavlja javno podjetje;


– s prispevkom za priključek na vodovodno omrežje;


– z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in 11. členom tega odloka predpišejo občinski sveti ustanoviteljic ali državni organi;


– iz namenskih sredstev proračunov ustanoviteljic;


– iz državnega proračuna;


– s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi javno podjetje;


– iz drugih virov.


31. člen


Javno podjetje se je, v zvezi z izvajanjem javne službe, glede pridobivanja pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev opreme dolžno ravnati po določbah zakona in drugih predpisih.


Javno podjetje mora za dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom.


IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA PODJETJA V PRAVNEM PROMETU


32. člen


Javno podjetje ne sme brez soglasja ustanoviteljic sklepati poslov ali sprejemati odločitev, ki se nanašajo na:


– pravni promet z nepremičninami;


– izdajanje vrednostnih papirjev;


– izvajanje investicijskih del in zadolževanje, ki presega 5% osnovnega kapitala javnega podjetja;


– dajanje takih posojil in poroštev;


– podeljevanje prokure in neomejenih pooblastil;


– statusne spremembe javnega podjetja.


33. člen


Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila.


X. DOBIČEK IN IZGUBA


34. člen


Ugotavljanje dobička poteka v skladu s predpisi in sprejeto poslovno politiko javnega podjetja.


Morebitno izgubo javnega podjetja, ki bi nastala pri opravljanju gospodarske javne službe, pokrivajo ustanoviteljice v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži, določenimi v 8. členu tega odloka.


XI. SPLOŠNI AKTI


35. člen


Ta odlok velja kot pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v notarski obliki.


Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor s pravilniki.


Druge splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina, če ni s tem odlokom drugače določeno. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor.


XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


36. člen


Ustanoviteljice morajo imenovati člane skupščine in njihove namestnike najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka. Kolikor posamezna ustanoviteljica ne imenuje svojega člana skupščine v določenem roku 15 dni, se šteje, da je član skupščine do imenovanja direktor občinske uprave tiste ustanoviteljice, ki svojega člana ni imenovala, ali zaposleni v občinski upravi, ki ga imenuje župan.


Člani skupščine sprejmejo na svoji prvi seji začasni poslovnik o svojem delu, ki velja do sprejetja poslovnika.


37. člen


Sedanji direktor javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. opravlja posle direktorja tega podjetja do poteka mandata.


38. člen


Do imenovanja nadzornega sveta javnega podjetja v skladu s tem odlokom opravlja funkcijo nadzornega sveta sedanji nadzorni svet. Sedanjemu nadzornemu svetu poteče mandat z dnem imenovanja novega nadzornega sveta.


39. člen


Javno podjetje mora svoje akte sprejeti oziroma jih uskladiti s tem odlokom v roku šest mesecev po njegovi uveljavitvi.


40. člen


Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Sklep o preoblikovanju javnega podjetja Kraški vodovod Sežana, ki ga je dne 7. 11. 1994 sprejel Izvršni svet Občine Sežana (Uradni list RS, št. 74/94).


41. člen


Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti Občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana.


Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.





Št. 32/01


Divača, dne 29. junija 2006


Podžupan
Občine Divača
Bojan Boštjančič l.r.
Št. 3525-3/2006-4


Hrpelje - Kozina, dne 28. junija 2006


Podžupan
Občine Hrpelje - Kozina
Damijan Segulin l.r.
Št. 32400-04/03-8


Komen, dne 21. junija 2006


Župan
Občine Komen
Uroš Slamič l.r.
Št. 032-6/2006-5


Sežana, dne 22. junija 2006


Župan
Občine Sežana
Miroslav Klun l.r.