PREPREČEVANJE STIGME IN DISKRIMINACIJE JE KLJUČ ZA USPEŠNO PREPREČEVANJE EPIDEMIJE HIVA

SPOROČILO KOMISIJE ZA AIDS PRI MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE OB SVETOVNEM DNEVU AIDSA

PREPREČEVANJE STIGME IN DISKRIMINACIJE JE KLJUČ ZA USPEŠNO PREPREČEVANJE EPIDEMIJE HIVA

Vsako leto 1. decembra po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan aidsa. Letošnje geslo »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica,« poudarja pravico do zdravja za vse, pomen zagotavljanja človekovih pravic in enakopravnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, brez stigmatizacije in diskriminacije.

Člani Komisije za AIDS pri Ministrstvu za zdravje poudarjamo, da neenakosti, stigma, diskriminacija in slaba informiranost ostajajo glavne ovire za uspešnejšo zajezitev epidemije hiva, ki je v svetu leta 2023 beležila že 39,9 milijona okužb, od tega 1,3 milijona novih in 630.000 smrti, zato izpostavljamo pomen spoštovanja človekovih pravic in pozivamo k solidarnosti z osebami, ki živijo s hivom. Izpostavljamo tudi odgovornost posameznika pri skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih z uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki so na voljo. Poleg temeljne preventive (varnega spolnega vedenja z uporabo kondoma itd.) so to še testiranje, zgodnje zdravljenje, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo hivu in po njej (PrEP in PEP), diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi. Pomembno je, da je v Sloveniji za osebe, ki živijo s hivom, še naprej zelo dobro poskrbljeno. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Slovenija je zgled dobre prakse, saj se uvršča med države z eno najnižjih stopenj epidemije hiva v Evropi. Izziv ostaja še boljše preprečevanje okužbe (temeljna preventiva in PrEP) in njeno zgodnejše odkrivanje, ki je pomembno za uspešnejše zdravljenje posameznika in preprečevanje nadaljnjih prenosov hiva.

Število okužb s hivom v Sloveniji ostaja relativno nizko

Prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje povzema zadnje podatke: »V letu 2024 do vključno 20. novembra smo zabeležili 36 novih diagnoz, kar je dve manj kot v celem lanskem letu. Najpogostejši način prenosa še vedno predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi. Največ novih okužb, 19, smo zabeležili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, vendar je to zaenkrat 9 primerov manj, kot smo jih zabeležili v celem letu 2023. Med osmimi primeri novih diagnoz med ženskami se jih je šest najverjetneje okužilo s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, medtem ko za ostali dve nismo mogli opredeliti najverjetnejšega načina okužbe. Med uporabniki drog, nosečnicami in otroki ni bilo novih diagnoz. Ocenjujemo, da v Sloveniji živi nekaj manj kot 950 oseb s hivom, od tega jih približno ena desetina ne ve, da imajo hiv. Velika večina tistih z znano okužbo, več kot 90 %, prejema učinkovito protiretrovirusno terapijo in ne morejo okužiti drugih. Lahko smo zadovoljni, ker nam relativno dobro uspeva preprečevati in obvladovati okužbo s hivom.«

Sodobna zdravila preprečujejo hiv

»Pomembno je, da ljudje vedo, da lahko ob pravočasnem in rednem zdravljenju hiva živijo polno in kakovostno življenje. Kdor se redno zdravi in ima nezaznavno koncentracijo virusa v krvi, pri spolnih odnosih ne more prenesti okužbe na druge (nezaznavnost = neprenosljivost, N = N). Učinkovito zdravljenje v veliki meri preprečuje tudi druge načine prenosa (npr. prenos v zdravstvu, prenos z nosečnice na otroka itd.). Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti, so zelo dobro dostopne strategije. Potrebno pa je še boljše informiranje. Na primer, strategija PrEP mora biti še naprej ena od naših prioritet, zato moramo storiti še več za njeno implementacijo. Vse omenjeno je še vedno premalo poznano tudi v zdravstvenih ustanovah, kar včasih povzroča nepotrebno stisko pri pacientih, tudi stigmo in tudi diskriminacijo, ki ju moramo odpraviti,« poudarja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Testiramo se lahko tudi pri izbranem zdravniku

Doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana pojasnjuje pomembno vlogo izbranih zdravnikov pri zgodnjem odkrivanju hiva: »Ena od možnosti testiranja je tudi pri izbranem osebnem zdravniku. Pogosto smo prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom. Izkoristimo zato priložnost in testirajmo, kadar je to potrebno. Omogočimo testiranje vsem, ki zanj zaprosijo. Naše kompetence in zaupen odnos s pacientom nam omogočajo ustrezno podporo, ko je to potrebno. Ne zdravnik ne pacient zato ne bi smela imeti zadržkov do testiranja in iskrenega pogovora o tej temi. Testiranje na hiv, na hepatitis B in C se zaračunava kot ločeno zaračunljiv material, zato ne predstavlja dodatnega stroška.«

Za ranljive skupine je na voljo testiranje v skupnosti

Mitja Ćosić iz društva Legebitra poudarja pomen dobrega sodelovanja nevladnih organizacij s stroko in državo: »Majhno število novih diagnoz hiva med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je tudi rezultat dobrega dela nevladnih organizacij, konstruktivnega sodelovanja stroke ter ustrezne podpore države uspešnim programom. Tak program je Odziv na hiv, ki nam omogoča testiranje v skupnosti na hiv in na nekatere druge spolno prenosljive okužbe. Izvajamo ga v partnerstvu z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in v tesnem sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Storitev omogoča tej skupini možnost testiranja in anonimnega pogovora oziroma svetovanja o spolno prenosljivih okužbah v varnem in sproščenem okolju. S tem je omogočeno hitro vključevanje v zdravljenje. Število uporabnikov programa raste, kar nas izredno veseli, saj to potrjuje naše dobro delo. Od januarja skupaj z Društvom Stigma, Slovensko filantropijo in Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvajamo še projekt Expand, sofinanciran s strani Evropske unije, ki dejavnost testiranja v skupnosti širi na migrante, uporabnike drog in osebe, ki opravljajo spolno delo.«

»K uspešnemu obvladovanju hiva pripomorejo tudi aktivnosti, kot so skupine za samopomoč in opolnomočenje oseb s hivom, vrstniške podporne skupine, usposabljanja za zdravstvene delavce za preprečevanje stigme in diskriminacije, delavnice in kampanje osveščanja za mlade, ki jih izvajamo nevladne organizacije ŠKUC, DIH, društva študentov medicine, Legebitra in DrogArt. Naše združenje npr. v decembru ponovno odpira Muzej spolno prenosljivih okužb. Zasnovan je kot izkustveno-razstavni prostor, v katerem so na inovativen način prikazane pomembne informacije o spolno prenosljivih okužbah. K obisku želimo pritegniti predvsem mlade,« dodaja Simon Kovačič z Združenja DrogArt.

Hiv ne izbira. Ko zaščitimo sebe, zaščitimo druge. Uporabimo kondom.

Prim. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje dodaja: »Ključno je spodbujanje varnega in odgovornega spolnega vedenja med vsem prebivalstvom in še posebej med mladimi. Ob Svetovnem dnevu aidsa in v času počitnic in dopustov v sodelovanju z našimi območnimi enotami koordiniramo različne preventivne aktivnosti, s katerimi želimo vplivati na boljšo osveščenost in boljše razumevanje ljudi, ki živijo s hivom. Aktivnosti pa usmerjamo predvsem v ranljive skupine, pri katerih je poleg programov preventive in programov zmanjševanja škode pomembno spodbujanje rednega testiranja. Posebej je slednje priporočljivo za osebe s spolno prenosljivimi okužbami, moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, uporabnike drog, zlasti za tiste, ki drogo injicirajo, spolne delavke in delavce, in osebe, ki imajo spolne odnose z zgoraj omenjenimi in z osebami iz geografskih področij, kjer je velika pojavnost hiva/aidsa. Vlagati moramo v izobraževanje strokovnih delavcev in sporočati ljudem, da hiv ne izbira; primarna preventiva, vključno s pravilno in dosledno uporabo kondoma, je še vedno najpomembnejša strategija.«

Spolno prenosljive okužbe lahko dobro zdravimo, zato poiščite zdravniško pomoč

Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozarja, da se tudi pri nas povečuje število spolno prenosljivih okužb: »Klamidijska okužba in gonoreja sta v porastu in sta še posebej razširjeni med mladimi moškimi, pa tudi med mladimi ženskami. Beležimo vse več okužb z genitalnimi mikoplazmami, podobnimi klamidijski okužbi, ki so že precej odporne proti priporočenemu zdravljenju. Različne spolno prenosljive okužbe lahko dobro zdravimo in tudi pozdravimo, če jih odkrijemo dovolj zgodaj. Neodkrite in nezdravljene pa lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot sta rak ali neplodnost. Zelo pomembno je tudi obvladovanje okužb z virusoma hepatitisa B in C, tako zaradi ogrožajočih posledic, kot sta ciroza in rak jeter, kot zaradi novih uspešnih načinov zdravljenja, s katerimi lahko preprečimo številne prezgodnje smrti, če jih uvedemo dovolj zgodaj. Zato spodbujamo tudi takojšnje iskanje zdravniške pomoči po vsakem tveganem vedenju, še posebej pa ob pojavu bolezenskih simptomov in znakov, značilnih za spolno prenosljive okužbe. Izjemnega pomena za preprečevanje tovrstnih okužb je tudi preventivno cepljenje, ki je na voljo proti okužbi s HPV, hepatitisu B, hepatitisu A ter proti mpoxu, namenjeno moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi.«

V pripravi je strategija preprečevanja in obvladovanja hiva, virusnih hepatitisov in spolno prenosljivih okužb

»S Komisijo za AIDS pripravljamo novo, integrirano strategijo preprečevanja hiva, virusnih hepatitisov in spolno prenosljivih okužb, s predvidenim pričetkom veljave leta 2026, ko se izteče veljavna Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s hivom 2017 ̶ 2025. Okrepiti želimo zdravstveno pismenost in druge preventivne ukrepe, izboljšati pripravljenost na izbruhe in podatke za utemeljeno odločanje. Primarna preventiva in preprečevanje stigme in diskriminacije ostajajo najpomembnejše usmeritve,« napoveduje Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, ki ob Svetovnem dnevu aidsa izpostavlja še eno pomembno informacijo za slovenske paciente: »Ravnokar je bil sprejet Zakon o pravici do pozabe, ki osebam, ki so prebolele raka ter osebam, ki so prebolele okužbo z virusom hepatitisa C in se zdravijo zaradi hiva, omogoča enakopraven dostop do finančnih in zavarovalnih produktov. S tem zakonom smo naslovili neupravičeno diskriminacijo, ki so je bili deležni ti pacienti pri dostopu do teh storitev.«