Danes, 13. marca, obeležujemo spominski dan Občine Divača, ki je določen skladno z Odlokom o praznikih Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 37/2013). Ta dan je posvečen tragičnim dogodkom bitke na Kozjanah, ki se je odvijala 13. marca 1943.
Ob tej priložnosti se je županja Občine Divača
Alenka Štrucl Dovgan v spremstvu delegacije
Združenja borcev za vrednote NOB Sežana poklonila spominu ter pred spomenik na Kozjanah položila spominsko cvetje.
Fašistični teror je že aprila in maja 1942 pobil več domačinov, kar 200 ljudi so okupatorji odpeljali v internacijo, požganih je bilo šest vasi. Posebno visok davek so plačale Kozjane, ki so bile požgane kar trikrat.
13. marca 1943 je Brkinska četa v bitki pri Kozjanah prebila fašistični obroč, pri tem pa je izgubilo življenje sedem partizanov.
Aktivisti so v Brkinih delovali že od razsula Jugoslavije, v Brkinsko četo pa so se organizirali marca 1942. Takrat so fašisti pobili na desetine upornih rodoljubov, številne domove so požgali, v internacijo in zapore pa so odpeljali 750 simpatizerjev in aktivistov NOB. Februarja in marca 1943 je Brkinska četa skupaj z aktivisti NOB vpoklicala mlade prostovoljce v partizane, nato pa so fašisti proti njej sprožili veliko ofenzivo, ki se je začela v noči z 12. na 13. marec 1943. Bitka pod Kozjanami je trajala štiri ure. Sedem borcev je izgubilo življenje, dvanajst jih je preživelo, a so bili vsi ranjeni.
Uspeli so se prebiti iz okupatorjevega obroča, v njem pa je ostalo civilno prebivalstvo, ki je doživelo velika grozodejstva – Kozjane so bile požgane.
V svetu, kot je danes, v katerem se kaže vedno več protislovij in kjer naraščajo nestrpnosti do različnosti, je ohranjanje kolektivnega spomina na grozote druge svetovne vojne neizmernega pomena. Spomin na teror, ki ga je izvajala človeška pošast nad nedolžnimi pripadniki drugih narodov, na nasilje in agresijo, nas opominja, da do tega nikoli in nikdar ne bi smelo priti. Ohraniti moramo vrednote miru, strpnosti in spoštovanja, saj so temeljni stebri naše družbe.
Zato je naša odgovornost, da gojimo kulturo miru – s prizadevanjem za dialog, razumevanjem in spoštovanjem vseh ljudi, ne glede na njihove razlike.
