V aprilu se na Krasu nadaljuje 4. Festival kraška gmajna, festival naravoslovnega in dediščinskega turizma. Kraška gmajna velja za eno najstarejših kulturnih krajin in eno izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi in svetu, tu se že tisočletja tesno prepleta delo narave in ljudi.
S festivalom želimo vzpodbuditi zanimanje za spoznavanje te izjemne biotske pestrosti in kulturne dediščine, znanstvenega udejstvovanja in ustvarjalnosti. Ponudba kraške gmajne je izjemna, prav zato je festival sestavljan iz dveh sklopov: pomlad (april, maj) in jesen (september, oktober).
V spomladanskem ciklu festivalskih dni, od 25. aprila do 25. maja, se bodo v petih festivalskih vikendih na Krasu odvijali različni tematski pohodi, kreativne delavnice, strokovna srečanja, otroške delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki.
Veščina suhozidne gradnje je bila konec leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Z namenom počastitve in predstavitve pomena suhozidne gradnje za kulturno in naravno krajino Krasa posvečamo spomladanski cikel Festivala tej dediščini.
Vabimo vas na otvoritveni dogodek Festivala kraška gmajna.
Naslov posveta: Suhi zid = naša identiteta = UNESCO dediščina
Kontekst: Festival kraška gmajna, festival naravoslovnega in dediščinskega turizma, tokratna osrednja tema je suhozidna gradnja s kulturnega in naravovarstvenega vidika.
Termin: četrtek 25. 4. ob 17.00.
Lokacija: Mladinski hotel Pliskovica, Pliskovica 11, 6221 Dutovlje.
Kratek povzetek vsebine posveta: Veščina suhozidne gradnje je bila konec leta 2018 vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Zlaganje kamenja na suho brez uporabe veziva je osnovna in prvobitna tehnika gradnje na Krasu. Tovrsten način gradnje je posledica in rezultat boja za preživetje kraškega človeka na kamnitem območju vse od prazgodovine naprej. Suhi zidovi so se izkazali tudi kot čvrsta gradbena konstrukcija, ki bo preživela marsikatero današnjo gradnjo. Kljub izgubljanju uporabne vrednosti suhih zidov pa ne gre spregledati estetskega vidika, zaradi katerega je kraška krajina tako privlačna in predstavlja enega od njenih potencialov za turizem. Kraški suhi zid in kraška krajina si nedvomno zaslužita, da ju ohranjamo, varujemo in ščitimo pred človekom za človeka.
Tokratno omizje bodo zasedle zanimive gostje, ki nam bodo predstavile različne vidike trajnostnih pristopov prepletanja kulturne, nesnovne in naravne dediščine suhozidne gradnje.
Utrinki iz preteklih dogodkov: 
