V zanimivem pogovoru so sodelovali: Mario Benkoč, podžupan Divače, Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki, Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, Marjeta Benčina iz društva FOCUS, Jerneja Modic iz Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov in Maša Meden, vodja nove mobilnosti pri Toyota Adria d.o.o.
Na javni trubuni je bil predstavljen termin trajnostne mobilnosti in pomen le-te za spopadanje s podnebnimi spremembami ter za kakovostno življenje ljudi – bolj kot v teoriji, kako izgleda ta v praksi.
V začetku smo se spoznali s tem, kako Občina Divača že rešuje trajnostno mobilnost na podeželju. Podžupan Mario Benkoč je predstavil tri storitve: storitev prevozov na zahtevo preko mobilne aplikacije ToyotaGO, storitev brezplačnih prevozov za starejše Sopotniki in storitev izposoje električnih in navadnih koles Kras Brkini bikes.
Beseda je nato stekla k Sopotnikom, k temu, kako se je zgodba pomoči sočloveku zgodila v oddaljeni vasici Barka v Brkinih. Premoščati kilometre in razdalje podeželja ter ga povezovati z mesti je poseben zalogaj. Kot pravi Marko Zevnik, če bi v začetku storitve preračunavali stroške, storitev brezplačnih prevozov za starejše še danes ne bi živela in o starejših, ki živijo na podeželju, bi govorili kot o ujetnikih svojih domov. Storitev je podprta z najsodobnejšimi digitalnimi orodji, kar omogoča intermodalnost, združevanje prevozov, optimizacijo le-teh, kar pa vse vpliva na trajnostno mobilnost na podeželju. Združuje različne sektorje v pomoč starejšim in gradi inovativne zgodbe od spodaj navzgor – storitev Sopotnikov je povsem ustvarjena iz ljudi za ljudi.
Marko Peterlin z IPOP-a je zanimivo dodal, kako pomembna je participacija oz. vključevanje ljudi pri urejanju oz. ustvarjanju prostora za vse. Izpostavljena je bila problematika prometnih zamaškov v Divači ob začetku pouka, zato se je beseda ustavila pri pešbusu, kako le-tega narediti privlačnega za otroke in hkrati za stareše oz. stare starše. Izredno pomembno dejstvo pri tem je, da so v IPOP-u pri izvajanju programa pešbusa ugotovili, da se otroci ne družijo in kako malo je potrebno, da se vzpostavi stik med njimi – četudi na poti v in iz šole. Tu gre za izjemno podobnost s starejšimi, saj je tudi pri starejših pomemben socialni stik. Izpostavljeno je bilo lokalno povezovanje z društvi oz. društvom upokojencev in kaj je učinkoviteje – spodbujati pešačenje v mestu, natančneje v naselju Divača, ali vzpostaviti »kiss and go« točko pred vrtcem in osnovno šolo. V tej debati je podžupan Mario Benkoč izpostavil, da se iz občinskega proračuna namenja kar 10% sredstev za šolske avtobusne prevoza. Zakaj, torej, nastajajo prometni zamaški pred začetkom pouka vsak dan znova? Marko Peterlin je dejal, da pri (ne)uporabljanju osebnega vozila ne gre le za spreminjanje vedenja, ampak za pravo odvisnost. Otroke se v šole s preriferije pripelje z osebnimi vozili na poti v službo, v samem naselju pa se razdalja ne premošča s pešačenjem, ampak z osebnimi vozili. Rešitev je vsekakor v vzpodbujanju pešačenja v naseljih in k uporabi šolskih avtobusnih prevozov za otroke iz vasi.
Odvisnost od lastnega vozila je v Sloveniji ogromna. Kot je izpostavila Marjeta Benčina, je srž problema prostorska politika, ki pospešuje centralizacijo dejavnosti in storitev ter razpršeno poselitev. Sledila ji je zgrešena prometna politika, rezultat pa je velika odvisnost Slovencev od lastnega avtomobila, za katerega v gospodinjstvu namenimo skoraj 17 % družinskega proračuna, kar je največ v EU. Na drugi strani omejen dostop do ustreznega JPP prispeva k poglabljanju prevozne revščine, ko ljudje nimajo dostopa do storitev, ki so nujno potrebne za vsakdanje življenje.
Prav z vidika reševanja prevozne revščine, ki narekuje dostop do vseh storitev, ki so potrebne za kakovostno življenje ljudi s podeželja, je nastala storitev prevozov na zahtevo preko mobilne aplikacije ToyotaGO. Družba Toyota je globalna korporacija, ki svojo družbeno odgovornost vidi v zagotavljanju mobilnosti za vse. Izredno zanimivo je bilo dejstvo, ki ga je povedala Maša Meden, in sicer da družba Toyota na prvo mesto postavlja oz. podpira »lokalno« ter s tem rešitve, ki nastajajo od spodaj navzgor. V zagotavljanju mobilnosti za vse, pri čemer mobilnost pomeni svobodo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, riše na globalni zemljevid nove mobilnostne storitve. Kdo bi si mislil, da bo družba Toyota pred nekaj stoletji od ročnih statev prešla k reševanju mobilnosti na slovenskem podeželju? Ja, družba in svet se spreminjata – tudi na mobilnostnem področju – od globalnega k lokalnemu ter obratno.
A mobilnostne storitve, kot že ugotovljeno na primeru šolskih avtobusnih prevozov za otroke, niso poceni. Najti učinkovit, a hkrati rentabilen javni potniški promet na podeželju ni lahka naloga. Kot je izpostavila Jerneja Modic z ORE Krasa in Brkinov, so se za pilotni preizkus storitve prevozov na zahtevo odločili, ko so slišali predstavitev le-te na eni izmed javnih tribun na temo ravoja podeželja. Ni minilo dosti časa in ORA Krasa in Brkinov je v sodelovanju s projektnimi partnerji prijavila projekt Krepitev trajnostne mobilnosti na Krasu in v Brkinih za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Od aprila 2023, ko se je pilotno pričelo s storitvijo Lokalno povezani preko mobilne aplikacije ToyotaGO, le-to največ uporabljajo starejši (storitev je integrirana oz. povezana s storitvijo Sopotnikov ter zanje še vedno brezplačna) in mladi za obiske krožkov, treningov oz. izvenšolskih dejavnosti. Slednja podatka sta izredno zanimiva, saj pričata o tem, da prevoze na zahtevo, ki so inovacija javnega potniškega prometa, potrebujejo družbene skupine, ki nimajo vozila – otroci, mladi in starejši. To bistveno in pomembno vpliva na blaženje t.i. prevozne revščine. Z navedeno rešitvijo se hkrati rešujeta dva bistvena družbena problema – socialna vključenost mladih in starejših v aktivno družbeno življenje ter trajnostna mobilnost na podeželju.
Zanimiva je bila tudi debata o turističnih tokovih, saj je občina Divača dom UNESCO-ve svetovne dediščine – Škocjanskih jam, torej, kako naj turist, ki pride iz Ljubljane z vlakom do Divače, dostopa do Škocjanskih jam. Odgovorni so se zadeve lotili na naslednji način – aplikacijo ToyotaGO so prevedli v angleščino, vsakemu turistu, ki je v Ljubljani na železnici kupil karto do Divače, se je dalo letak glede prevozov na zahtevo. Beleži se odličen odziv in uporaba aplikacije oz. prevozov na zahtevo-
Trenutno aplikacija beleži 438 vseh registriranih uporabnikov in 911 opravljenih prevozov skupaj.
A kaj se bo zgodilo po preteku omenjenega projekta? Kdo bo zagotavljal sredstva za storitev prevozov na zahtevo, brezplačnih prevozov za starejše? Zdi se, da se vedno več storitev prelaga na ramena lokalnih skupnosti. Občinski proračuni pa ostajajo taki kot so ...
Kako prepričati državo in njene odločevalce, da je trajnostna mobilnost za vse na podeželju pomembna tema in da jo je potrebno naslavljati tudi preko proračunskih izdatkov države oz. da je zagotavljanje trajnostne mobilnosti na podeželju politična odločitev? V tem primeru so lokalne skupnosti odigrale izredno pomembno vlogo, saj brez njih še danes ne bi imeli alternative osebnemu vozilu. A širše in predvsem trajno reševanje trajnostne mobilnosti bo morala nasloviti tudi država. Ali pa bomo pač ostali odvisniki od osebnega vozila in bo trajnostna mobilnost na podeželju ostala le ideja, le utopija?
Nekaj bistvenih povzetkov javne tribune je bilo predstavljenih tudi v prispevku Primorske kronike - TV Koper Capodistria:
https://365.rtvslo.si/arhiv/primorska-kronika/174988567 - od 11:30 naprej.
***
Aktivnosti se izvajajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in so financirane s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo – Sklad za podnebne spremembe.
