Po odcepu ceste za Kosovelje, približno 500 metrov levo pred vasjo, stoji nenavadno sredi travnika nizek zid kot ostanek nečesa večjega. Le poznavalci in domačini vedo, da je to spodnji kamniti del vojaške kapele, ki je za vse trpeče in duhovne pomoči potrebne stala sredi vojaške bolnišnice iz 1. svetovne vojne z oznako Feldspital 808.
Ob statusu kulturnega spomenika lokalnega pomena so zid pred desetletjem zaščitili do te mere, da ne propada dalje in tu bi se vse skupaj lahko ustavilo. Če se ne bi že pred leti zgodilo srečno naključje, da je zbiralec starih fotografij Marko Mohorčič iz Sežane uspel v Nemčiji priti do svežnja fotografij o celem kompleksu z dobro vidnimi detajli kapele na nekaterih od njih. Tu se zgodbi pridruži domačin Dušan Luin iz Kosovelj, ki je od takrat dalje postal gonilna sila ideje o obnovi kapele. Ekipi se je pridružil še arhitekt Tomaž Bekš, ki je na podlagi realnih izmer in fotografij pripravil študijo manjkajočega dela kapele. Ob podpori matične občine Sežana in množicI strokovnih inštitucije so velik potencial v obnovi kapele zaznali tudi v pivškem Parku vojaške zgodovine, kjer so angažirali priznanega izdelovalca maket Francija Pogačarja, da je izdelal verodostojno maketo kapele v razmerju 1:10, za kar je porabil več kot 2.500 ur filigranskega dela.
Tako maketa kot priložnostna razstava »Vojaška poljska bolnišnica –Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu« sta v torek v pivški muzej privabila množico gostov, kar nekaj tudi iz tujine. V nagovoru je direktor Parka mag. Janko Boštjančič, avtor razstave, izpostavil:« Avstro-ogrska vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 je bila vzpostavljena že na srbski fronti kmalu po začetku vojne, a so jo po italijanski vojni napovedi prestavili na soško fronto. Kot nepogrešljiv del zaledne zdravstvene oskrbe vojakov je najprej stala v Škrbini na Krasu, dokler ni bila začasno premaknjena v Štanjel. Aprila 1917 je začela delovati na novi lokaciji v Kosoveljah, kjer je bilo ranjenim in bolnim na voljo 170 postelj. Bolnišnični kompleks v Kosoveljah je sestavljalo 9 bolnišničnih zgradb – štiri barake za ranjene in bolne, baraka za okrevanje, oficirska baraka, očesna klinika, baraka za obolele s hemeroidi ter kuhinjska baraka. Po preboju fronte oktobra 1917 se je bolnišnica preselila v mesto Motta di Livenza 40 kilometrov severovzhodno od Benetk, kjer je v tamkajšnjemu samostanu ostala do konca vojne«.
Razstavi so uvodoma zaželeli dobrodošljico poleg Luina tudi dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog ter kancler Slovenske asociacije Malteškega viteškega reda Roman Vučajnk kot predstavnik službe, ki je imela pomembno vlogo pri oskrbi ranjenih in bolnih vojakov na soški fronti.
Razstava, kjer je v okviru praznovanja kulturnega praznika ob odprtju za prijetno glasbeno kuliso poskrbela primorska zasedba Naši fante s priložnostnimi glasbenimi komadi, bo v Parku vojaške zgodovine predvidoma na ogled dva meseca, nato pa bo odšla na gostovanje drugam.
Pričakovanja, da obnova vojaške kapele, kot ena od treh še obstoječih v Sloveniji iz časa 1. svetovne vojne in edina na Krasu sedaj končno steče, so velika in realna. Ne le kot opomnik na težke vojne čase pred dobrim stoletjem, ki so pustile še vedno boleč spomin tudi v notranjosti Krasa in ne le na njegovem zahodnem robu, temveč tudi kot opomnik, da svoboda in mir ni nekaj samoumevnega. Angažiran sodobni turizem lahko k temu zavedanju pomembno prispeva.
Več na:
DTVKB - Zapisal: Bogdan Macarol
DTVKB - Foto: Bogdan Macarol
